ZGODOVINA

Zgodovina Judo kluba Železničar Maribor

avtorji:  Zmago GOMZI, Bojan UDOVC in Anja KAUČIČ

Zgodovina JKŽ  od 1954 – 2014 

avtor: Zmago Gomzi

Judo klub Železničar Maribor je bil ustanovljen leta 1954 pod okriljem takratnega Železničarskega težko atletskega kluba Maribor

Borilne veščine Daljnega vzhoda so se v Sloveniji pojavile šele po drugi svetovni vojni. Prvo izmed njih, judo, so v začetku petdesetih let v Maribor prinesli študenti, ki so se izobraževali v Ljubljani ali v tujini. Nova športna panoga je zlasti med mladimi vzbudila veliko zanimanje.

1954 – 1964

V ŽŠD Maribor so zato leta 1954 v okviru Železničarskega težko atletskega kluba ustanovili judo sekcijo. Ustanovil jo je Franc Jezernik, nato pa do leta 1952 vodil Niko Vrabl. Na začetku so pripravili začetne tečaje za mladino obeh spolov. Odziv je bil izjemen, primanjkovalo pa je usposobljenih vaditeljev. Tudi prostor za vadbo v začetku ni bil ustrezno opremljen. Veliko članov sekcije je bilo iz vrst rokoborcev, ker je takrat prevladovalo mnenje, da se judo razlikuje od rokoborbe le po dresu in načinu točkovanja. Pri usposabljanju mladih judoistov so zaorali ledino trenerji Franc Jezernik, Niko Vrabl, Franc Miklič in Franc Frank. Leta 1957 je vodenje sekcije prevzel Stane Iršič in jo uspešno vodil do prerane smrti leta 1980.

Trdo delo je obrodilo sadove in do leta 1960 so prve tekmovalne uspehe dosegli Mirko Geršak, Miran Sernko, Franc Miklič, Anton Turk, Franc Frank in Ivan Gabrovec. V obdobju po letu 1960 se je začela uveljavljati nova generacija judoistov. Mladinca Rudi Blažič in Herman Alavančič sta se v svojih kategorijah uvrstila v sam judoistični vrh nekdanje Jugoslavije. Leta 1963 je Blažič postal članski republiški prvak, Alavančič pa je bil drugi. Klub je dosegal dobre rezultate tudi na ekipnih tekmovanjih v letih 1963 in 1964 osvojil tretji mesti v jugoslovanski zvezni članski ligi. Poleg Blažiča in Alavančiča so uspešno tekmovali še Boris Lupinc, Ivan Gabrovec, Martin Plečko, Stane Iršič, Jože Roškar, Jože Govedič, Tone Lasbaher in Henrik Gačnik.

1965 – 1975

Leta 1965 se je ekipa okrepila z novo generacijo, ki so jo predstavljali brata Boris in Roman Hibl, Jože Trpin, Jože Novak, Marjan Gabrijan, Jože Markuš, Jože Polak, Radko Tabakovič, Jože Sajko in Maks Vrtič. Rudi Blažič je leta 1965 zopet postal republiški prvak, bil drugi na jugoslovanskem prvenstvu in sedmi na evropskem prvenstvu v Lozani, Jože Polak pa je postal mladinski slovenski in jugoslovanski prvak. Izjemen uspeh je tega leta dosegel Henrik Gačnik, ki je  postal mladinski republiški in državni prvak, nato pa na evropskem mladinskem prvenstvu v nizozemskem Scheveningenu osvojil bronasto medaljo, dve leti pozneje pa je bil v Parizu peti. Ekipa Železničarja je na prvenstvu Jugoslavije leta 1965 osvojila tretje mesto, zanjo pa so pod vodstvom trenerja Staneta Iršiča tekmovali Rudi Blažič, Ivan Gabrovec, Herman Alavančič, Boris Hibl, Henrik Gačnik, Boris Lupinc, Jože Novak, Tone Lasbaher, Roman Hibl.

Rudi Blažič je leta 1966 osvojil državno prvenstvo in do leta 1970 kot član jugoslovanske reprezentance nastopal na velikih mednarodnih tekmovanjih. Do leta 1973, ko je prenehal tekmovati, je postal republiški prvak v vseh težnostnih kategorijah, osvojil je Baumgartnov pas, tekmovanje za pokal Štefana Kovača in pokal Nagaoke, v srednji kategoriji pa je zmagal tudi na mednarodnem prvenstvu Poljske, kjer je bil Herman Alavančič tretji, enako uvrstitev pa je dosegla tudi ekipa. V teh letih je bila ekipa zmeraj v republiškem vrhu, prav tako na prvenstvih posameznikov, na finalu ekipnega jugoslovanskega državnega prvenstva leta 1969 v Beogradu pa je ekipa JK Železničar osvojila tretje mesto.

Leta 1972 se je judo sekcija osamosvojila in se preimenovala v Judo klub Železničar Maribor. Predsednik kluba je postal Stane Iršič, trener pa Rudi Blažič. Prelomnica za klub je bilo leto 1973, ko je začel delovati v obnovljenih prostorih nekdanjega kina Studenci v Leningrajski ulici 24, za kar je imel poleg predsednika Iršiča velike zasluge tudi tedanji podpredsednik Dušan Kolnik. Pri obnovi in opremi prostorov sta pomagala matično društvo in Teritorialna obramba. V izboljšanih razmerah za vadbo se je ekipa dopolnila z novo generacijo mladih tekmovalcev, med katerimi so bili v ospredju Mladen Bičić, brata Emin in Hari Beriša, Bojan Kamničar, Drago Kous, Sašo Pajtler, Drago Kotarski, Drago Rakuša, Marjan Novak …, ki so z odličnimi nastopi nadaljevali tradicijo starejše generacije. 

1976 – 1986

Dejavnost kluba se je razširila tudi na vadbo pionirjev in žensk, kar se je kmalu obrestovalo. Hermina Cigler in Sonja Polh sta postali republiški prvakinji in drugi na državnem prvenstvu, Darinka Mahajnc je zmagala na slovenskem prvenstvu. Marija Čatorič, poročena Kirbiš, je v naslednjih letih nekajkrat osvojila naslov republiške in državne prvakinje, kot članica jugoslovanske reprezentance pa je v letih 1976 in 1977 osvojila peti mesti na evropskem prvenstvu. Med pionirji sta Drago Kous in Dušan Perc postala republiška in državna prvaka, Slavko Nerat pa je bil na državnem prvenstvu drugi. Pozneje je Drago Kous osvojil tudi naslov državnega prvaka med mlajšimi mladinci. V tistem času so uspešno nastopali še Janez Kovač, Bogdan Gabrovec, Slavko Kralj, Gvido Belina ter Ivo in Mirko Kirbiš. Stojan Kramar je osvojil drugo mesto na mladinskem državnem prvenstvu, ekipa pa se je leta 1974 po zmagi na slovenskem prvenstvu uvrstila v prvo zvezno judo ligo. Jedro ekipe, ki jo je vodil Stojan Kramar, so sestavljali Slavko Zagoršek, Matija Brvar, Robert Kamničar, Boštjan Peinkiher, Simon Mihalina, Sašo Kirbiš, Iztok Blažič in Milan Omeragič.

Leta 1978 so pričeli trenirati pionirje in mladince Emin Beriša, Branko Kanižar in Ivan Leskovšek, Ljubiša Miloševič pa je postal pomočnik glavnega trenerja Rudija Blažiča. Znova se je pojavil nov rod nadarjenih judoistov, med katerimi so Boris Senekovič, Zvonko Hotko, Boris Blažič, Klavdij Šut in Drago Murks postali slovenski prvaki, Senekovič in Hotko tudi državna prvaka, medtem ko je bil Blažič na državnem prvenstvu tretji.

Leta 1980 je klub močno prizadela smrt dolgoletnega trenerja, organizatorja, predsednika kluba, predsednika sodniške organizacije Slovenije in Jugoslavije, predsednika Judo zveze Maribor ter mednarodnega sodnika Staneta Iršiča. V njegov spomin priredi klub vsako leto mednarodno tekmovanje – Iršičev memorial. Po Iršičevi smrti je predsedniške posle za dve leti prevzel Ludvik Dušan Kolnik, za njim pa je krmilo kluba v svoje roke vzel Jožef Antolinc, ki je bil v judu aktiven že od leta 1956. Z Antolincem se je v delu kluba pričelo novo obdobje. Predsednik je vse sile usmeril v izboljšanje vadbenih razmer v judo centru v Leningrajski ulici. Temu so kmalu sledili dobri rezultati. Duška Radosavljevič, Helena Zorenč, Dana Sardinšek, Cvetka Kirbiš, Vida Toplak, Zdenka Greif, Martina Majerle, Magdalena Mongeluzzo, Mojca Drofenik, Simona Urbanc so postale republiške prvakinje, Kirbiševa, Greifova, Majerletova in Mongeluzzova pa tudi državne prvakinje. Zdenka Greif je pozneje še večkrat postala republiška in državna prvakinja, dvakrat pa tudi udeleženka evropskega prvenstva.

Po nekajletnem zatišju je leta 1981 ponovno zaživela slovenska judo liga, v kateri so nastopali Stojan Kramar, Boris Blažič, Boris Senekovič, Sašo Pajtler, Silvo Huttler, Stojan Pfifer, Tomaž Kolarič, Ivan Dobaj, Emil Zorenč, Jure Marn, Janez Dvoršak, Oto Šenveter, Darko Mušič, Dušan Mohorko, Igor Recek in Milan Mesarič. Nekateri izmed njih so bili zelo uspešni na državnih mladinskih in tudi članskih prvenstvih. V letih 1981, 1983, 1984 in 1985 je ekipa zasedla drugo mesto v Sloveniji, leta 1989 pa je prepričljivo zmagala brez izgubljene tekme.

1986 – 1996

Od leta 1978 je dekleta treniral Ivan Leskovšek. Natalija Arsevski je leta 1986 postala jugoslovanska prvakinja, republiške prvakinje pa so postale Elvira Bukovič, Simona Urbanc, Andreja Lešnik, Nataša Napast in Saša Gubec. Z odhodom trenerja Leskoška je še istega leta v klubu usahnilo tudi delo z žensko vrsto.

Pod vodstvom trenerjev Emina Beriše in Branka Kanižarja so bili uspešni tudi pionirji in kadeti. Ivica Miloševič in Iztok Blažič sta v Bitoli in Dubrovniku postala državna prvaka, ekipa, v kateri so poleg njiju nastopali še Darko Mušič, Jože Vivod, Jani Špic in Emil Zorenč, pa je osvojila slovensko prvenstvo. Leta 1983 je Rudi Blažič treniranje članov in mladincev predal Francu Pliberšku, sam pa je nadaljeval vadbo pionirjev in kadetov. Tudi pod Pliberškovim vodstvom je članska ekipa uspešno nastopala v republiški ligi, pa tudi na prvenstvih posameznikov so fantje še naprej osvajali medalje. Leta 1988 je Boris Senekovič postal celo jugoslovanski prvak in državni reprezentant. Stojan Kramar je v letih 1990 in 1991 postal republiški članski prvak, Darko Mušič pa je osvojil drugo mesto na republiškem prvenstvu.

S sezono 1990/91 se je pričelo krizno obdobje, saj je klub zapustila večina tekmovalcev. Na izredni skupščini je klub dobil novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Dušan Svilar, treniranje članske ekipe je znova prevzel Rudi Blažič, začetne tečaje juda sta vodila Matjaž in Aleš Antolinc, nadaljevalne Dušan Senčar, pionirsko vrsto pa je treniral Stojan Kramar. Razvila se je mlada generacija s Simonom Mihalino, Robertom Kamničarjem, Matijo Brvarjem, Boštjanom Peinkiherjem, Dejanom Radovičem, Sašem Kirbišem in Juretom Strucem. V klub so se vrnili tudi starejši tekmovalci Ivica Miloševič, Darko Mušič, Iztok Blažič, Sašo Fišer, Silvo Huttler, Stojan Pfeifer, Boris Blažič, Slavko Zagoršek, Aleš Antolinc, Bojan Herinek, Klavdij Šut, Dani Roner in Stojan Kramar. Na prvem slovenskem državnem prvenstvu leta 1992 so Stojan Kramar, Iztok Blažič, Sašo Fišer in Andreja Lešnik osvojili tretja mesta, Mojca Drofenik pa je postala državna prvakinja. Leta 1993 so člani, pionirji in kadeti osvojili prvi prehodni mednarodni pokal Kopra. Leta 1993 je predsedniško dolžnost v klubu po štirih letih znova prevzel Jožef Antolinc, okrepljen upravni odbor pa je finančno stabiliziral klub. Leta 1994 je treniranje članov in mladincev namesto Rudija Blažiča prevzel Stojan Kramar, ki je nadaljeval delo z močno pomlajeno ekipo. Istega leta je ekipa izpadla iz prve lige, saj se ni mogla enakovredno kosati z drugimi klubi, okrepljenimi s tekmovalci iz tujine. Že naslednje leto se je ekipa vrnila v prvo ligo. Za klub so takrat nastopali Sašo Kirbiš, Iztok Blažič, Jure Struc, Robert Kamničar, Matija Brvar, Boštjan Peinkiher, Slavko Zagoršek, Milan Omeragič, Klavdij Šut in Stojan Kramar. Pionir Kristjan Kamničar in kadet Robert Kamničar sta postala državna prvaka, mladinec Matija Brvar pa je bil drugi.

Trener Rudi Blažič je leta 1995 začel znova obujati ženski judo v klubu. K delu je spet pritegnil nekdanjega trenerja ženske ekipe Ivana Leskovška, ki je začel tudi vadbo pionirjev. Simon Mihalina je leta 1996 osvojil naslov mladinskega državnega prvaka in si zagotovil nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu. Tudi Robert Kamničar in Boštjan Peinkiher sta si z drugimi mesti zagotovila nastop v mladinski reprezentanci. Kamničar je bil tudi udeleženec mladinskega evropskega prvenstva.

1996 – 2006

Leta 1996 je bilo v klubu pet trenerjev, pet aktivnih sodnikov, Bojan Kamničar in Rudi Blažič sta opravila izpite za samostojna inštruktorja. V letu 1997 so se v pionirski, kadetski in ženski ekipi pojavila nova imena: Mirjana Jovanovič, Mojca Curk, Valerija Ambrož, Anja Kaučič, Sabina Lešnik, Marko Brvar, Jan Blažič, Igor Pišek, Kristjan Kamničar in Simon Hmeljak. Leta 1998 je Sašo Kirbiš postal mladinski državni prvak, kar mu je prineslo nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v Kolumbiji.

Leta 2002 je bil Judo klub ŽŠD Maribor deležen izjemnega priznanja. Zaupana mu je bila organizacija 51. članskega evropskega prvenstva, na katerem je v dvorani Tabor nastopilo okrog 1000 tekmovalcev iz 46 držav. Leta 2004 je klub zaradi denacionalizacije izgubil judo center v Leningrajski ulici, ki ga je uporabljal in obnavljal od leta 1972. Ob velikem razumevanju vodstva OŠ Janka Padežnika so judoisti dobili v najem malo telovadnico, kjer imajo stalno postavljeno borilno površino za nemoteno vadbo. Leta 2005 je Judo klub

Med tekmovalnimi dosežki minulih let je treba izpostaviti zmago Ines Leopold med kadetinjami na državnem prvenstvu leta 2003, Sašo Kirbiš, Nives Fliser in Katja Miloševič so osvojili druga mesta, drugo mesto pa je v slovenski ligi zasedla tudi članska ekipa. Tudi v letu 2004 so klubski tekmovalci in tekmovalke dosegli nekaj vidnih uspehov. Državna prvaka sta postala Mitja Jenuš pri mladincih in Anja Kaučič med mlajšimi članicami, druga na državnem prvenstvu je bila Polona Lampe pri starejših deklicah, tretja mesta v različnih starostnih kategorijah pa so osvojili Sašo Kirbiš, Primož Troha, Ines Leopold, Katja in Nina Miloševič in Sandra Tijanič. Od leta 2004 pod vodstvom Bojana Udovča poteka praktično usposabljanje varnostnikov v samoobrambnih veščinah po izobraževalnem programu za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, ki ga izvaja Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. 

Tudi v naslednjih dveh letih je po uspehih prednjačil Mitja Jenuš, ki je še dvakrat postal mladinski državni prvak, leta 2006 je zmagal tudi pri mlajših članih, leta 2006 je bil tretji v članski konkurenci. Jenuš je bil leta 2006 sedmi na mladinskem evropskem prvenstvu in deveti na mladinskem svetovnem prvenstvu, kar mu je prineslo tudi naslov najboljšega mladinca leta med slovenskimi judoisti. Zelo uspešni sta bili tudi Nina Miloševič z zmago med kadetinjami leta 2005 in 2006 in med starejšimi deklicami leta 2005 ter Mario Rudl, ki je tudi osvojil največ točk v kategoriji mladincev do 73 kg. Nina Miloševič se je po kvalifikacijskih turnirjih doma in v tujini uvrstila na evropsko prvenstvo. V sezoni 2005/2006 so medalje na državnih prvenstvih osvojili še Sandra Tijanič, Polona Lampe, Ines Leopold, Katja Miloševič, Nives Fliser, Tadej Dvoršak, Sašo Kirbiš, Bogdan Kmetec, Primož Troha, Mario Rudl, Nermin Dedič, Matej Rotvajn, Marko Tijanič in Tadej Pauman. V sezoni 2005/06 se je Judo klub Železničar vrnil v prvo slovensko ligo in osvojil šesto mesto. Na tekmovanjih, ki so veljala za slovenski pokal, je Judo klub Železničar med 37 klubi osvojil dobro sedmo mesto. 

Potem ko se je članska ekipa leta 2006 spet uvrstila v prvo slovensko ligo, je strokovno vodstvo imelo na voljo mlado člansko ekipo, ki so jo sestavljali Nejc Špic, Sašo Kirbiš, Nermin Dedič, Mario Rudl, Matej Rotvajn, Božo Krajnčič, Robi Kamničar, Mitja Jenuš in veterana Stojan Kramar in Milan Omeragič. Ekipa je praviloma nastopala samo s klubskimi tekmovalci, torej brez okrepitev, in v minulih letih osvajala mesta v drugi polovici lestvice nastopajočih klubov. Naraščaj, ki sta ga vodila do leta 2006 Ivica Miloševič in Iztok Blažič, je nastopal na tekmovanjih doma in v tujini, z odličnimi dosežki v različnih starostnih kategorijah pa so se izkazali Tadej Dvoršak, Mario Rudl, Ines Leopold, Valerija Ambrož, Nina Miloševič, Anja Kaučič, Ines Fliser in še nekateri drugi borci in borke.

Največje posamične uspehe so predstavljali dosežki Mitje Jenuša, ki je po 20-dnevnih pripravah na univerzi Kacuru na Japonskem strmo napredoval in na tekmovanjih za svetovni pokal A in B začel osvajati medalje.                

2007 – 2014

V letu 2009 je Mitja Jenuš dosegel odlične rezultate na državnem prvenstvu članov do 23 let in članov, na tekmovanjih za svetovni pokal A v Bukarešti, na tekmovanju za svetovni pokal B v Sarajevu in evropski pokal v Celju. Z njimi si je zagotovil mesto v reprezentanci članov do 23 let in nastop na evropskem prvenstvu v turški Antalyi, kjer je v najtežji kategoriji osvojil peto mesto. Njegovi uspehi so  spodbudili tudi druge tekmovalce, predvsem pa Maria Rudla, ki je več let zaporedoma stopal na zmagovalne stopničke na državnih prvenstvih mladincev in članov, in tudi Nermina Dedića, Mateja Rotvajna in Marka Kapuna, ki so večkrat posegli po najvišjih mestih na tekmovanjih doma in v tujini.

Leta 2007 je Jožef Antolinc po 22-letnem aktivnem predsedovanju odstopil zaradi bolezni. Vsa leta se je  neizmerno trudil za vsestransko rast kluba. Za novega predsednika je bil izvoljen njegov sin Aleš Antolinc. Za njegovo obdobje je značilno, da so bili k delu v klubu pritegnjeni novi trenerji, in sicer Sašo Kirbiš, Dušan Zver, Matjaž Antolinc in Anja Kaučič, zamenjan je bil dotrajan kombi z novim, povečalo se je število vadbenih skupin in vsako leto tudi  število vadečih članov.

Leta 2012 so za klub prenehali nastopati Mitja Jenuš,  Nermin Dedić, Matej Rotvajn in Marko Kapun, kar je pomenilo veliko oslabitev članske ekipe. Dolgoletni trener, motor kluba in veliko ime slovenskega juda Rudi Blažič je vodenje prve ekipe prepustil sinu Borisu Blažiču, ki je vzgojil novo generacijo kadetov in mladincev. Tako je po odhodu prekaljenih borcev v prvo ekipo za leti 2013 in 2014 uvrstil kadete in mladince Marka Miletiča, Nejca Špica, Žiga Petka, Nika Blažiča, Blaža Pekliča, ki so se skupaj s prekaljenima judoistoma  Mariem Rudlom in Ervinom Vinkom  srčno borili in zagotovili ekipi obstanek v prvi slovenski ligi. Tudi starejši dečki, Tim Kelc, Jan Dukarič in Tilen Jaušovec, že nizajo dobre uvrstitve na tekmovanjih doma in v tujini. Vsakoletni napredek in dobro znanje juda sta vidna tudi med mlajšimi dečki in deklicami, ki jih vodijo trenerji Sašo Kirbiš, Iztok Blažič, Matjaž Antolinc in Anja Kaučič.

Novejša zgodovina  2015 – 2022 

avtorja:  Bojan Udovč in Anja Kaučič

V obdobju od leta 2014 do danes v JKŽ žal nismo imeli članov in mladincev, s katerimi bi lahko suvereno nastopali v 1. ali 2. slovenski judo ligi, zato se v ligaška tekmovanja nismo prijavljali. Mario Rudl in Ervin Vinko sta žal prenehala z delom v klubu, Žiga Petek je hudo zbolel in po nekaj letih boja z zahrbtno boleznijo, konec leta 2020 umrl in v naših srcih pustil velik pečat.

Med letoma 2014 in 2020, ko je aktivno in vestno predsedoval klubu Bojan Udovč so v ospredje prihajali mlajši tekmovalci Tim Kelc, Tina Wolf, Nik Blažič, Tilen Jaušovec, Jan Dukarič in Marko Miletić, ki jih je uspešno vodil trener Boris Blažič.  

Največje uspehe med njimi je v plus kategoriji dosegel Tim Kelc, ki je bil v tem obdobju večkratni državni prvak ml.kadetov U16 in kadetov U18 ter mladincev U21. Tim je imel že vidne rezultate na mednarodnih judo tekmovanjih, med njim: medaljo iz Evropskega kadetskega U18 pokala v Kopru ter osvojeno 5.mesto na EYOFU v Gyoru. Z dobrim delom si je pridobil kategorizacijo perspektivnega športnika in tudi štipendijo OKS ter bil redni član kadetske ekipe JZS. Konec leta 2020 je Tim Kelc zaprosil za prestop v JK Impol, ker mu je bilo po dogovoru med njim in obema kluboma v junijskem prestopnem roku leta 2021 tudi omogočeno. V klubu je tako ponovno nastala tekmovalna vrzel, ki pa jo je uspešno zasenčila nova generacija mlajših nadobudnih  tekmovalcev pod vodstvom trenerja Iztoka Blažiča in trenerke Anje Kaučič.

Gal Blažič, Brina Puhalj, Maša Završnik, Tjaš Pintarič, Julija Partlič, Matic Jontes, Nuša Drevenšek, Luka Kodrič, Štef Mlakar in drugi mlajši tekmovalci so se iz leta v leto tekmovalno kalili in zavzeto trenirali. Počasi a vztrajno so začeli nizati odlične tekmovalne dosežke med starejšimi dečki in deklicami zatem pa mlajšimi kadeti in kadetinjami, kadeti in kadetinjami ter mladinci in mladinkami, kjer so nekateri sedaj, nekateri med njimi so prestopili drugam ali se podali v druga področja. Najuspešnejši tekmovalci med aktivnimi člani JKŽ so Gal Blažič, Maša Završnik, Tjaš Pintarič, Julija Partlič, Luka Kodrič, Matic Jontes, Vito Krebs, Aljaž Šega,

Andrej Štok, Adi Smajić, Miha Ličen in tudi drugi. Nekateri med njimi so tudi večkratni državni prvaki in medaljisti svoje starostne kategorije ali višje, uspehe žanjejo tako doma kot v tujini.